Puno, jezero Titicaca

Zjutraj smo pozajtrkovali v Cuscu in se z avtobusom odpravili v Puno. Na poti nas je ustavil zastoj zaradi sejma. Na avtobus je med potjo prisla neka teta, ki je prodajala hrano. Na tleh avtobusa je razgrnila svoje malhe in z mesarsko sekiro kosala pecena rebrca. Cez nekaj kilometrov je sla dol z avtobusa. Po prihodu v Puno smo se s taksijem odpeljali do hotela. Sledil je ogled mesta. Puno je pristanisko mesto ob jezeru Titicaca. Vecerjali smo v neki restavraciji. V zadnjem delu ob kuhinji je bil meni za polovico cenejsi. Jedli smo cetrt piscana in pommes frites. Po vecerji sva barantala za cene in kupila album za slike. Privoscila sva si vroc tus in zaspala. Ob 6:30 smo imeli zajtrk in se s tricikli zapeljali v pristanisce. Najinemu vozniku je bilo ime Cesar in je bil najhitrejsi od vseh. Z ladjico smo zapluli na otok Taquile. Kapitan je bil brez enega ocesa. Na otoku smo jedli postrv. Taquile je poseben, ker moski strikajo kape. Rdece oznacujejo porocene, rdece-bele pa samske moske. Z ladjico smo nadaljevali pot do plavajocih otokov Uros. Plavajoce otoke so zgradili ljudje, ki so se hoteli izogniti delu v rudnikih. Narejeni so iz trsja, ki ga vsaka 2 tedna dodajajo, enkrat letno pa zgradijo otok na novo. Domacini so nas popeljali s slamnato gondolo po jezeru ob mesecini polne lune. Cez noc smo na otokih ostali le trije pari, ostali pa so jo odkurili nazaj v hotel. Vecerjali smo v slamnati hiski, sedeli na tleh, poslusali glasbo domacinov in z njimi plesali. Bilo je nepozabno. Tamkajsnjim otrokom smo razdelili barvice in bombone, enemu pa je bila neznansko vsec najina cedevita. Skupaj z odraslimi smo pili vodko in rum ter se trudili pogovarjati, kolikor se je le dalo. Spali smo prav tako v slamnatih hiskah. To je bila najhladnejsa noc, bilo je kar krepko pod niclo. Zjutraj smo se z ladjico odpeljali nazaj v Puno in se vkrcali na avtobus proti La Pazu.

Ziga in Mateja